- KAJ STORITI V PRIMERU STEČAJA NAD GOSPODARSKO DRUŽBO?
Stečajni postopek nad pravno osebo je eden izmed postopkov zaradi insolventnosti. Tako postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi osebami, kot tudi finančno poslovovanje pravnih oseb in pa postopke prisilnega prenehanja pravnih oseb, ureja zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Postopek se prične, ko sodišče o začetku stečajnega postopka upnike obvesti z oklicem.
- KDAJ PREDLAGATI STEČAJ PODJETJA?
Stečaj podjetja je potrebno predlagati takoj, ko se izkaže da je neko podjetje postalo insolventno in ne obstajajo možnosti, da bi bilo možno dano insolvenostnost odpraviti. Na tem mestu je tako prvo potrebno pojastniti pojem insolventnost. Le to pa pomeni, da je podjetje postalo bodisi trajneje nelikvidno, že daljši čas ne uspe poravnati dospelih obveznosti ali pa na drugi strani dolgoročno plačilno nesposobno, o danem primeru govorimo, ko višina vseh obveznosti presega višino vrednosti vsega premoženja podjetja.
Domneva se, da je dolžnik insolventen zlasti v naslednjih primerih:
-če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali
-če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali
-če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi.
- KDO JE ODGOVOREN ZA PREDLOG STEČAJA?
Velikokrat se vprašamo kdo je odgovorna oseba v nekem podjetja, katera je dolžna predlagati začetek stečaja. Sam stečaj podjetja je v prvi vrsti dolžno predlagati poslovodstvo oziroma direktor samega podjetja, ki postane insolventno. Če le ta tega ne stori ali pa s tem odlaša, je lahko tudi odškodninsko odgovoren, če se zaradi njegovega odlašanja možnosti za vsaj delno poplačilo upnikov poslabšajo. Če pa poslovodstvo stečaja ne predlaga, lahko predloga za začetek stečajnega postopka vloži tudi vsak upnik, kot npr. delavec, posojilodajalec, dobavitelj,…
- STROŠKI STEČAJA NAD PODJETJEM IN POTREBNA DOKUMENTACIJA?
Zelo pomembno je, da se seznanimo tudi z stroški v primeru stečajnega postopka nad podjetjem. V primeru, kadar predlog za začetek stečajnega postopka vloži direktor, ni potrebno plačati predujma za kritje začetnih stroškov, ker to krije sodišče, prav tako ni potrebno plačati tudi sodne takse. Izjema pa je tudi v primeru, kadar predlog vloži delavec, ki ni prejel izplačanih plač. Tudi on je v danem primeru oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov postopka in pa oproščen je tudi plačila sodne takes.V primeru, kadar pa je predlagatelj stečajnega postopka drug upnik, pa le ta mora plačati tudi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka ter sodno takso.
Poleg stroškov, ki nas kot pravno osebo doletijo v primeru stečaja, je potrebno poznati tudi potrebno dokumentacijo, ki jo je potrebno priložiti. Če je predlagatelj stečaja insolventno podjetje, je potrebno priložiti pooblastilo, katerega podpiše direktor danega podjetja. V primeru kadar pa predlog vloži upnik in želi predlagati stečaj svojega dolžnika, je potrebno dodati tudi dokumentacijo, katera dokazuje obstoj terjatve nad dolžnikom, ter insolvenotnost dolžnika.
- ODGOVORNOST DIREKTORJA V PRIMERU STEČAJA NAD PODJETJEM?
Velikokrat se nam postavi vprašanje, kako je z odgovornostjo direktorja podjetja nad katerim se prične stečajni postopek. Direktor namreč ne odgovarja za dolgove podjetja, edino če je za njih prevzel osebno poroštvo. Pomembno pa je vedeti, da le ta je odgovoren za svoje osebne obveznosti do podjetja in na drugi strani do upnikov. Ravno zaradi te odgovornosti do svojih osebnih obveznosti in obveznosti do upnikov, stečajni upravitelj lahko zahteva, da direktor povrne morebitno škodo, katero je povzročil.
Tako upniki kot tudi stečajni upravitelji, lahko od direktorja zahtevajo povrnitev nastale škode, če je po nastanku insolventnosti dani direktor nekatere izmed njih neupravičeno priviligiral. Na tem delu je pomembno, da se zavedamo da v trenutku ko družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali pa prevzemati novih obveznosti, če le te niso nujne za redno poslovanje družbe. Prav tako poslovodstvo podjetja, ki postane insolventno in pa tudi drugi organi podjetja, ne smejo opravljati dejanj, zaradi katerih bi lahko bili upniki neenako obravnavani.
- HITER OPIS PO KORAKIH-POTEK STEČAJA NAD PODJETJEM
Spodaj bo sledila zelo preprosta razlaga kako celoten stečajni postopek sploh poteka. Stečajni upravitelj je imenovan s sklepom o začetku stečaja in le ta skupaj z direktorjem družbe opravi primopredajo vse dokumentacije, poslov ter premoženja. Upravitelj nato na podlagi vseh podatkov, katere mu zagotovi bivši direktor, ugotovi premoženje ter vrednost danega podjetja. Njegova glavna naloga je namreč, da premoženje unovči( izterja terjatve, proda stavri), iz danega unovčenega premoženja se v prvi vrsti najprej poplačajo stroški stečajnega postopka, preostanek pa se sorazmerno razdeli upnikom za poplačilo njihovih terjatev. Seveda pa je pomembno, da so le te terjatve v stečaju podjetja, prijavljene v roku treh mesecev in le to storijo upniki. Če upnik tega ne stori ali pa zamudi rok, potem terjatve ne more več uveljavljati, sicer pa vse pravočasne prijavljene terjatve, upravitelj terjatve preizkusi na sodišču. Sam stečajni postopek traja toliko časa, da se vso premoženje unovči in razdeli. V primeru kadar podjetje v času stečaja nima unovčljivega premoženja, pa dani upravitelj predlaga, da se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom.
