- KAJ JE STEČAJNI POSTOPEK PODJETJA IN KAKO TO POTEKA V PRAKSI
Na samem začetku je zelo pomembno razjasniti glavni pojem stečaja podjetja. To je postopek v katerem preneha pravna oseba, saj je le ta prezadolžena. Sam stečaj podjetja mora predlagati poslovodstvo podjetja, katero pa je lahko v nasprotnem primeru odškodninsko odgovorno, če se zaradi tega možnosti za vsaj delno poplačilo stečajnih upnikov poslabšajo. V nasprotnem primeru, če dano poslovodstvo stečaja ne predlaga, lahko to stori oziroma predlaga tudi vsak izmed upnikov. V takem primeru, kadar upnik predlaga stečaj pa le ta mora predložiti listine, iz katerih je razviden obstoj terjatve do dolžnika, ter listine, katere dokazujejo insolventnost dolžnika.
Preprosto povedano je glavni namen samega stečajnega postopka, poplačilo upnikov v sorazmernem deležu iz stečajne mase podjetja. S samim postopkom, tako upniki pridobijo vsaj nekaj premoženja, ki jim ga dana pravna oseba dolguje, le ta pa po stečaju preneha.
Sam stečajni postopek se prične z izdajo sklepa o pričetku samega postopka, katerega izda sodišče in je z njim imenovan tudi stečajni upravitelj. Slednji nato skupaj z bivšim direktorjem opravi primopredajo poslov, dokumentacije podjetja in pa premoženja. Na tem mestu direktor danemu upravitelju, mora zagotoviti podatke za pripravo računovodskih izkazov po stanju na dan pred začetkom stečajnega postopka. Na podlagi vseh teh podatkov, upravitelj namreč ugotovi kakšno je premoženje podjetja in kakšna je njegova dejanska vrednost, premoženje pa le ta nato unovči. Iz tako imenovanega unovčenega premoženja, ki se ga imenuje tudi stečajna masa, se na prvem mestu najprej poplačajo stroški stečajnega postopka, preostanek pa se sorazmerno porazdeli upnikom stečajnega dolžnika za delno poplačilo terjatev.
- PRIJAVA TERJATEV V TREH MESECIH
Zelo pomembno je dejstvo, da če želimo da je stečajni upnik upravičen do poplačila, mora le ta svojo terjatev, katero ima do upnika v prvi meri prijaviti. Upniki morajo tako svoje terjatve, katere imajo do podjetja v stečaju, prijaviti v roku treh mesecev. V primeru, kadar le ta tega ne stori oziroma to stori prepozno, njegova terjatev preneha in je ne more več uveljavljati. V primeru kadar upnik to stori pravočasno, pa upravitelj terjatve preizkusi in sodišču predloži seznam priznanih in nepriznanih terjatev. V danem primeru, kadar je določena terjatev nepriznana, upnik lahko vloži tožbo, s katero zahteva ugotovitev obstoja terjatve.
Na tem delu je zelo pomembno omeniti, da poznamo navadne in prednostne terjatve upnikov. Navadne terjatve so veliko bolj poznane in pogoste. V dano skupino pa spadajo predvsem neporavnani računi, katerih podjetje v stečaju ni plačalo. V takem primeru ima stečajni upnik 3 mesece časa za prijavo navadnih terjatev.
- PREDNOSTNE TERJATVE
Zgoraj smo omenili nam bolj znane navadne terjatve, vendar je pomembno da se seznanimo tudi s prednostnimi terjatvami upnikov. Le te predstavljajo tiste terjatve, ki so iz stečajne mase poplačane pred ostalimi terjatvami, torej imajo prednost pred tako imenovanimi navadnimi terjatvami. Sicer pa tudi za prednostne velja, da jih moraj stečajni upnik prijaviti v roku treh mesecev od uvedbe stečaja. Spodaj bomo navedli nekaj najbolj znanih primerov prednostnih terjatev.
Prednostne terjatve upnikov:
-odškodnine za poškodbe, ki so povezane z delom pri dolžniku in poklicne bolezni,
-plače in nadomestila plač za zadnjih šest mesecev pred začetkom postopka zaradi insolventnosti,
-plače in nadomestila plač delavcem, katerih delo zaradi začetka stečajnega postopka postane nepotrebno, za obdobje od začetka stečajnega postopka do poteka odpovednega roka,
-odpravnine delavcem, ki jim je upravitelj odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ker je njihovo delo zaradi stečajnega postopka postalo nepotrebno,…
